List z moje mize

Ena od stvari, na katero se lahko v življenju vedno zaneseš je McDonalds. V oddaljenih tujih krajih, kjer se počutiš nem ob nerazumljivih besedah, izgubljen sredi labirinta ulic, osamljen med tujimi ljudmi, ko ne veš pri katerih vratih vstopiš na avtobus in komu plačaš za vozovnico, je poslovalnica McDonaldsa prava ambasada domačnosti. Ne glede na to kje - v Evropi, Ameriki, Indiji ali Kitajski - v McDonaldsu je vedno enako čisto, vedno igra enaka zahodna pop glasba, vedno je vzdušje pisano in veselo, hrana prepoznavna in okusna. Točno veš kje naročiš, kje plačaš, kako odpreš kečap, kako zagrizeš v hamburger in kako potisneš slamico skozi pokrov kozarca. Veš kam po obedu odložiš pladenj, oziroma, kako ga lahko prijaznim čistilcem pustiš kar na mizi.

Odlomek iz knjige, ki jo pišem.

5 komentarjev to “McDonalds ambasada domačnosti”
robert, February 2nd, 2006 ob 1:05 pm

Okusna???? Hmm… Tole pa ne mislis resno, a?

Little Berlinerin, February 11th, 2006 ob 12:14 pm

ej, resno upam, da gornjega ne mislis resno - dej mal cinizem dodelej, no, da se ne bo se kdo obregnil…

matjaz.trontelj, February 11th, 2006 ob 12:23 pm

Kaj naj rečem… V bistvu mislim resno. Predstavljaj si, da prideš v nek totalno tuj svet, v množico ljudi, ki so drugačni in govorijo tebi nerazumljiv jezik, nimaš pojma kam moraš it, kje boš spal in kaj boš jedel, ko nenadoma v daljavi zagledaš rumeno rdeči M znak. Končno nekaj znanega; kraj, kjer veš, da se ne boš zastrupil, kjer veš kako se obnašati, kjer boš dobil krompirček in kavo, kjer boš na varnem, kjer bodo celo razumeli kaj govoriš.

Jaka, February 11th, 2006 ob 3:30 pm

Hja jaz se pa do neke mere strinjam. Tudi če se klatim po krajih z ne vem kako dobro hrano, mi enkrat tedensko skoraj nujno zapaše Mc Donalds. Res pa je, da v Turčiji niti enkrat nisem šel v McDonalds. Roko na srce, tam jih je tudi zelo malo, kajti Turčija je država, ki je za moje pojme izumila fast food.

Da o koristih te multinacionalke, kar se tiče skoraj povsod enake kvalitete toaletnih prostorov sploh ne govorim. Zares jih začneš ceniti šele, ko te sredi Jakarte napade Durchfall in preživiš ene pol ure v prijetno klimatiziranem Mc Donaldsovem WCju.

http://enjoyingmyride.blogspot.com

ill-advised, February 11th, 2006 ob 3:56 pm

Moram priznati, da je tudi meni McDonald’sova hrana strašansko okusna. Sicer se tega v dno duše sramujem in se trudim, da bi tja karseda redko zahajal — po mojem že kakšna tri leta nisem jedel v McDonald’su — ampak dejstvo je, da mi je okus Big Maca naravnost božanski. Redkokatera druga jed (če odštejem sladkarije) mi je tako všeč. Preklinjam le dejstvo, da so tako majhni in jih je tako hitro konec.

No, zdaj grem pa naprej klečat na črepinje in se bičat z brezovimi vejicami…

Dodaj komentar:
Ime:
E-posta: (Naslov ne bo objavljen)
Komentar: