“Zlati Rolex za vas, gospod?”, “Ponarejene ure, zelo poceni!”, “A rabiš po meri krojeno obleko? Zraven dodamo dva para hlač!” z indijskim naglasom spet in spet, na vsakih nekaj metrov hoje po Kawloonu, najbolj na gosto poseljenem delu Hong Konga. Vljudno zavračanje “Ne, hvala!”, “Ne rabim!”, “Že imam!” se hitro spremenijo v nem ubijalski pogled ali v še kaj manj prijaznega. A množica prerivajočih ljudi, vsiljivih prodajalcev ponarejenih Rolexov in krojačev te v Hong Kongu ne sme motiti. Vse to je del izkušnje tega zanimivega barvitega velemesta, v katerem se stikata in prelivata duh zahoda in vzhoda.

Hong Kong ni samo mesto; je več kot 1000 km2 ozemlja, ki se razprostira po koščku južnega dela kitajske celine in po kar 236 otokih. Celinski del, ki meji na Kitajsko, se imenuje Novi teritoriji, špica celine pa Kawloon. Na drugi strani od Kawloona, preko nekaj sto metrov širokega morskega pasu leži otok Hong Kong, dom znamenite poslovne četrti. Mesto samo predstavlja le četrtino tega območja, preostanek tvorijo naravni parki in tropsko zelenilo. Bližina morja in neokrnjene narave dajeta Hong Kongu edinstven pečat, obiskovalcu pa nudita zatočišče pred živčnim zlomom v urbani džungli.

Že prvi večer v mestu dobiš vtis, da mora biti nekje v bližini jedrski reaktor, ki ustvarja elektriko za vse te luči in gomozanske reklamne napise. Zraven pa mora biti še farma piščancev, kjer jih za potrebe mesta vzgojijo vsaj milijon na dan. Kajti izgleda, da so piščanci v različnih prekuhanih in prepečenih oblikah kljub ptičji gripi, pe vedno glavna hrana domačinov. A o tem malo kasneje.

Stopetdeset let britanske vladavine se Hong Kongu pozna na vsakem koraku: mesto je izjemno čisto in varno, kljub temu, da je večina od sedmih milijonov prebivalcev kitajcev, jih tretjina govori angleško. Tudi vsi napisi so dvojezični in avtomobili še vedno vozijo po levi. To je lahko nevarno, če pri prečkanju ceste iz navade gledaš v napačno smer. Še posebaj zato, ker imajo z razliko od Evrope tu v prometu vozniki vedno prednost pred pešči.

Britanski imperij je Hong Kong za kolonijo dobil leta 1841 po zmagi nad kitajsko dinastijo Čing v prvi opijski vojni. Dvajset let kasneje so za zmago v drugi opijski vojni dobili še Kawloon in leta 1898 podpisali 99 letno najemno pogodbo za Nove teritorije. Dogovor se je iztekel 1. junija 1997, ko je Hong Kong spet prišel pod okrilje Ljudske Republike Kitajske. Pred tem je Kitajska vlada morala zagotoviti, da bo Hong Kong še za 50 let ohranil obstoječo britansko politično ureditev. Hong Kong je postal kitajska posebna administrativna regija po načelu “ena država - dva sistema”.

V praksi se ta ureditev močno pozna. Prebivalci večine držav, tudi Slovenije, lahko v Hong Kongu bivamo tri mesece brez vize. Za vstop je potreben le potni list. Lokalna valuta hongkongški dolar je še vedno v uporabi, z menjavo malo manj kot 8 za en ameriški dolar. Kitajci s celine imajo do Hong Konga omejen dostop, za vstop potrebujejo posebno dovolilnico, ki jo jim izdajo kitajske oblasti. Brez tega bi najbrž Hong Kong že preplavile milijonske množice revnih kitajskih priseljencev.

Najbolj pa se ureditev “ena država - dva sistema” pozna v pristanišču na Kawloonu. Tam imajo pripadniki gibanja Falun Gong redne dovoljene demonstracije, s katerimi opozarjajo na mučenja in zatiranja njihovih pripadnikov na Kitajskem. Na transparentih ob fotografijah žrtev piše “Jiang Zemin je zločinec!” Kar težo je verjeti, da je to na Kitajskem mogoče. Res samo v Hong Kongu in morda samo se nekaj časa, kajti vlada v Pekingu se trudi, da bi demokracijo v Hong Kongu spravila pod svoj nadzor.

Za prijeten obisk Hong Konga moraš imeti s seboj dvoje: denar in družbo. Prvo zato, ker je Hong Kong zelo drago mesto. Nikomur ne privočim, da bi moral tako kot jaz spati v poceni hostlih v razpadajočih “palačah” na Kawloonu. Za posteljo v sobi brez okna z desetimi ležišči sem moral plačati 60 hongkongških dolarjev. V ceno so bili vključeni tudi obroki - a le za ogromne ščurke, ki so me grizli v noči!

Družbo zato, ker je v Hong Kongu težko koga zares spoznati; domačini trdo delajo, poslovnežem se mudi sklepati posle, turisti pa so vsak na svojem nakupovalnem tripu. Hong Kong je en velik duty free shop. Zato so nekateri izdelki cenejši, kot drugje, dobi pa se vse, kar na tem svetu obstaja. Na Kawloonu je veliko trgovin z elektroniko, kamerami in računalniki. Te trgovine imajo zlovešč sloves, prežijo na naivne kupce, da jim prodajo precenjeno nekvalitetno robo. Bolj varno se je po nakupih odpraviti v večje nakupovalne centre. Tisti željni avanture, ki zaupajo v svoje barantaške sposobnosti, kupujejo na uličnih sejmiščih. Najbolj znan je nočni sejm na Kawloonu. Vzdolž dolge ulice na stojnicah prodajajo ponarejene obleke svetovnih znamk, kičaste igrače, kuhinjske posode, sončna očala, ure, in drugo, vse do opreme za video nadzor. Hong Kong je sicer zelo varno mesto, a v množici je potrebno dobro paziti na svojo denarnico in žepe.

Za vrhunsko doživetje kiča pa je potrebno obiskati Disneyland, ki je lansko leto v Hong Kongu odprl svojo novo poslovalnico. Na srečo to ni vse, kar se kulturne ponudbe tiče. V mestu je veliko vrhunskih muzejev: muzeji znanosti, vesolja, zgodovine, umetnosti in še vrsta drugih. Program kulturnega dogajanje je zelo bogat, najboljše pa je to, da so cene ponavadi zelo dostopne, veliko je brezplačnih prireditev.

Vzdolž Kawloona se ob morju razprostira promenada. To je idealen kraj za sproščujoč večerni sprehod in ogled simfonije luči - ob večerih nebotičniki na drugi strani morske ožine postanejo nastopajoči v čudovitem light showu. Ob spremljavi glasbe se na njihovih ogromnih pročeljih preliva raznobarvna svetloba, ki jo odsev v morski gladini še dodatno povdari. Ta ekstravagantna predstava je morda tudi spomenik temu, da trdo delo čez dan ne pomeni nič, če se zvečer ne moreš sprostiti in predajati užitkom.

In za to je v Hong Kongu veliko priložnosti. Vsakdo lahko najde nekaj za svoj okus in žep. Na ozkih ulicah se mešajo izrazite - marsikomu neprijetne - vonjave iz majhnih kitajskih fast food restavracij. Velikokrat je težko po izgledu ugotoviti, kaj neka jed sploh je, le to, da gre za nerazpoznaven kos mesa. Pri nekaterih je poreklo očitno, kot naprimer pri priljubljenih kuhanih kurjih parkljih, ki jih jedci oglodajo do krempljev, a to ne vpliva najbolje na apetit. Ena od kitajskih specialitet, ki se je ne spodobi zamuditi so “dim sum”, majhni knedlji polnejeni z raznovrstnimi nadevi. Dim sum pomeni “od srca”, kajti tradicionalno so to jed gospodinje kuhale svojim ljubljenim soprogom. V restavracijah, v katere zahajajo domačini, se je zaradi kaosa in neobstoja angleščine težko znajti, a za edinstveno doživetje lokalnega življenja se splača tvegati. Za trenutke, ko se ti ne ljubi biti Indiana Jones, je na voljo množica restavracij srednjega in višjega razreda ter izpostave poznanih globalnih verig s hitro prehrano. Ne manjka niti nočnih klubov in karaok, osamljeni pa lahko najdejo uteho v katerem od striptiz barov z razširjeno ponudbo.

Javni prevoz je učinkovit in poceni. Hong Kong je eno redkih mest, ki še vedno uporablja dvonadstropne avtobuse. Površina mesta ni velika, zato je velikokrat naokoli možno hoditi kar peš. Le morsko ožino med Kawloonom in otokom Hong Kong je treba prepluti z dobro ohranjenimi starinskimi trajekti.

Vpetost morja v vsakodnevno življenje daje temu mestu poseben čar, še posebaj, ko se naveličaš futurističnega Blade Runnerjevega vzdušja. Dvajset minutno potovanje z hidrogliserjem te ponese v čisto drug svet - na idilične mediteranske otoke, kjer ni avtomobilov in kravat, niti zadušljivih skupnih ležišč. Eden najlepših je otok Lamma z neokrnjeno naravo in peščenimi plažami. V njegovih dveh pristaniških mestecih si je našlo dom veliko tujcev, ki delajo v nebotičnikih v mestu, živijo pa v tropskem raju.

Največji od otokov je Lantau, dom novega ultra sodobnega letališča in največjega sedečega kipa Bude, ki ga vsakodnevno obišče veliko število romarjev in turistov. Ob njemu je samostan, kjer je še vedno moč začutiti mir in sproščujočo disciplino kitajskega budizma. Okoli in okoli otoka teče 70 kilometrov pešpoti po naravnem rezervatu. To je le del od več kot 200 kilometrov pešpoti na ozemlju Hong Konga.

Hong Kong je dobro izhodišče za potovanje po Aziji, v sosednji Macao in na celinsko Kitajsko. Številne potovalne agencije nudijo hitro pot do kitajske vize, vlak pa te iz Hong kongške železniške postaje odpelje naravnost v Peking, Šanghai ali mesto Guangzhou (bivši Kanton) na drugi strani meje s Kitajsko.

Kljub temu, da je Hong Kong spet del Kitajske, je ohranil svoj neodvisen duh. Je vzor za to, kaj bi lahko Kitajska nekoč bila in dokaz, da globalizacija ne pomeni nujno tudi staplanja edinstvenosti različnih kultur in civilizacij v brezdušno povprečnost.